Novosti

Derek Prince - Zakonska zaveza

Proizvajalec: Derek Prince Ministries
Šifra: DPM-011
Bonus točke: 15
Razpoložljivost: Na zalogi
Cena:
14,00 €

Brez DDV: 14,00 €
Količina: - +
   - ALI -   

V tej knjigi Derek Prince na temelju Svetega pisma razkriva
skrivnosti zakonske zveze in vam kaže načrte in cilje Boga za
zakon. Ne dovolite si, da bi bili razdeljeni. Odkrijte moč zaveze:

- Spoznali boste prvotni namen Boga za zakonsko zvezo.
- Močneje se boste povezali z Bogom in spletli 'trojno vrvico', ki
se ne pretrga.
- Izboljšali boste kakovost vseh svojih odnosov.
- Svoj zakon boste prepeljali od grenkobe od sreče.

Knjiga obravnava tudi pripravo na dober zakon in iskanje
pravega sozakonca.

Ko boste sledili Božjemu načrtu za zakonsko zvezo, boste zgradili odnos, ki se
lahko sooča s težavami, jih premaguje in pride iz njih močnejši kot kdaj prej.

105 strani, 20 x 14 cm, mehka vezava.

 

Kratek vpogled v knjigo Zakonska zaveza

1. Kako najti pravega partnerja
2. Pot do resničnega odnosa z Bogom

 

1. Kako najti pravega partnerja

Mladi ljudje se v času odraščanja ponavadi soočijo s tremi zelo pomembnimi izbirami: z izbiro Odrešenika, z izbiro dela v življenju (poklicne poti) in z izbiro življenjskega partnerja (moža ali žene). Če smo izbrali Kristusa za Odrešenika, bi ga morali prositi, naj nas vodi tudi pri drugih dveh izbirah. In ti dve drugi izbiri sta tesno povezani ena z drugo, ker bi morala biti mož in žena partnerja – sodelavca – v življenju (gl. 1 Mz 2, 18-25).

Bog namenja zakonu veliko večji pomen kakor večina kristjanov danes. Nekateri izmed nas, ki prihajamo iz religijskega okolja, smo bili vzgajani v prepričanju, da je zakon nekakšna srečna potreba, ker smo spolna bitja in verjamemo, da moramo biti poročeni, preden se spustimo v spolne odnose. Večina kristjanov se v resnici sploh ne zaveda, kako dragocen je zakon v Božjih očeh.
Druga težava je, da mlajšim kristjanom, še posebej zato, ker so v življenju starejših poročenih kristjanov videli le malo tega, kar bi nanje napravilo vtis, nikakor ni uspelo videti velikanske svetosti in pomembnosti zakona. V resnici jih ne krivim za to. Tragično dejstvo je, da danes odraščajo milijoni mladih ljudi, ki niso nikoli videli srečnega zakona.
Glede na naraščajočo stopnjo ločitev je očitno, da pari svojih zakonskih obljub ne jemljejo tako resno, kakor bi jih morali. Zakonski odnos, ki bi moral biti najbolj trdna, stalna stvar v življenju poročene osebe, se lahko danes razveže skoraj tako hitro, kakor je bil sklenjen. Zakonu ne priznavamo, kar mu pripada. Nismo prepoznali njegove vrednosti in pomena.
Ena od stvari, ob katerih sem se na nov način zavedal vrednosti zakona, je bil poročni obred, ko sem se poročil z mojo drugo ženo, Ruth. Brat Charles Simpson, ki je vodil obred, je v nagovoru podal kratko, a silno prodorno sporočilo. Pokazal je, da se je človeška zgodovina začela s poroko med Adamom in Evo. Ko sem premišljeval o Charlesovih besedah, so začele rasti v mojem srcu in so prinesle novo razumevanje. Zavedal sem se, da se razodetje Svetega pisma začne s poroko v 1. Mojzesovi knjigi. Jezus je storil svoj prvi čudež na svatbi. Veliki vrhunec zgodovine, ki ga je Bog vnaprej pripravil, je prav tako svatba – Jagnjetova svatbena večerja.
Nedavno sem z zanimanjem odkril, da so rabini, ki so komentirali starozavezno Salomonovo Visoko pesem, imeli to pesnitev v nekem smislu za najsvetejšo knjigo Svetega pisma. Vendar pa je, če smo iskreni, Visoka pesem podoba zelo strastnega ljubezenskega razmerja med moškim in žensko.
Spominjam se tudi navedka iz dela The Marechale avtorja Jamesa Strahana. V knjigi je navajal eno od hčera Williama Bootha (moža, ki je začel z Vojsko odrešenja), kako je rekla: »Kristus nas strastno ljubi in hoče biti strastno ljubljen.« Ne verjamem, da sploh moremo govoriti o novozaveznem krščanstvu v kakršni koli obliki brez strasti. Ta strast bi morala odsevati v naših zakonskih odnosih.
Če je bila poroka za Boga dovolj pomembna, da jo je uporabil za začetek zgodovine, za začetek Jezusovega delovanja na zemlji in za to, da je upodobil svoj odnos do Cerkve, moramo pozorno izbrati osebo, s katero sklenemo to zavezo.


Izbira »prave(ga)« 
Verjamem, da je zakonski odnos najpomembnejši osebni odnos, ki ga bodo imeli mnogi od nas, čeprav niso vsi namenjeni zanj.
Bil naj bi trajna, resnična zaveza, v katerem oba partnerja še pred svojo blaginjo mislita na blaginjo drugega. Če veste, da ste se sklenili držati takšne zaveze, morate najti nekoga, ki je enako predan, da se je bo držal in se prebil skozi vse probleme, ki jih bosta morda imela skupaj.
Kristjan bi moral vedno izbrati krščanskega partnerja.


»Mar hodita dva skupaj, če nista istih misli?«
(Amos 3, 3)

Ne vežite se z neverujočimi, kajti kakšno partnerstvo imata pravičnost in nepostavnost ali kakšno tovarištvo ima luč s temo? Ali kakšno ubranost ima Kristus z Beliarjem ali kaj ima nevernik skupnega z vernikom? Ali kakšno strinjanje ima Božji tempelj z maliki?


»Ne dajte se vpregati v jarem z neverniki. Kaj imata namreč skupnega pravičnost in nepostavnost? Kakšno občestvo ima luč s temo? Kakšno je soglasje med Kristusom in Beliárjem? Kaj imata skupnega verujoči in neverujoči? V čem se Božje svetišče strinja z maliki? Mi smo namreč svetišče živega Boga, kakor je rekel Bog: Prebival bom med njimi in med njimi bom hodil; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.«
(2. pismo Korinčanom 6, 14-16)

To je Božja beseda in tega, kar pravi Bog, ne morete spremeniti, samo da bi mogli početi stvari tako, kot jih hočete. Sveto pismo lahko pomeni samo to, kar pomeni. Ne morete ga narediti za nekaj drugega.
Pred leti je bilo Nemčiji zaradi prve svetovne vojne prepovedano, da bi se spet oborožila. Toda ko je prišel Hitler na oblast, je začel skrivoma oboroževati narod. Gradil je tovarne in govoril, da bodo tam izdelovali otroške vozičke, toda v resnici so izdelovali mitraljeze.
V eni od teh tovarn za vozičke je bil mož, čigar žena je bila noseča. Hotel je otroški voziček, zato je prepričal svoje prijatelje, ki so delali v različnih oddelkih, naj vsak ukrade del, da bi jih mogel doma sestaviti. Njegovi prijatelji so sodelovali z njim.
Nekega dne jih je nekaj srečalo moža, ki je šel po cesti in se zdel ves zmeden.
»V čem je težava?« so ga vprašali.
»Prav,« je rekel, »dvakrat sem vse sestavil, toda obakrat sem dobil mitraljez.«
Tako je tudi s Svetim pismom. Pomeni, za kar je bilo napravljeno, da pomeni. Ne morete doseči, da bi pomenilo nekaj drugega. Ko je Jezus naštel pogoje za zavezo, je bila stvar opravljena. Nobene druge poti ni. Božji načrt za zakon je, da so njegovi ljudje v vzajemnem jarmu z verniki.


Tukaj je seznam vprašanj, ki si jih lahko zastavite o svojem morebitnem partnerju, da se prepričate, če je predan kristjan:
- Ali ljubi Boga bolj kakor mene?
- Ali ljubi Boga bolj kakor sebe?
- Ali z gotovostjo pričuje, da je na novo rojen(a) iz Božjega Duha?
- Ali redno bere Sveto pismo in ve, kaj Sveto pismo uči?
- Ali redno hodi v Cerkev, kjer se oznanja Božja Beseda?
- Ali se rad(a) pogovarja o duhovnih rečeh? 
»Iz preobilja srca namreč govorijo usta« (Mt 12, 34).
- Ali živi čisto življenje?
- Ali si resnično želi voditi druge h Gospodu in videti njihovo odrešenje?
- Ali je prejel(a) krst v Svetem Duhu?
Če je odgovor na več teh vprašanj »ne«, si ne izbirate pravega partnerja. Če ste s Svetim Duhom izpolnjen kristjan in se poročite z nekom, ki ni resnični vernik – in torej ne more z vami deliti vaših duhovnih izkustev –, se bosta gotovo zgodili dve stvari. Najprej, v svojem srcu boste občutili veliko žalosti in bolečine. In drugič, Gospodu ne boste mogli služiti enako dobro, kakor bi služili, če bi se poročili z resničnim vernikom.

Morda si mislite: »Poročil(a) se bom z osebo, ki ni odrešena, potem pa bom to osebo prepričal(a), da postane kristjan.« Toda to je norost! Predvsem je kristjan človek, ki je poslušen Bogu. Torej načrtujete, da ne boste ubogali Boga in se boste poročili z nevernikom, da bi potem tega nevernika prepričali, naj bo poslušen Bogu (tako da postane kristjan). Človeka boste poskušali prepričati, naj bo poslušen Bogu, ko ste vi sami Bogu neposlušni! Kako naj to sploh deluje?
Neka mlada žena je nekoč pripeljala mladeniča k svojemu pastirju in rekla: »To je mladi mož, ki ga hočem poročiti.«
»Ali je kristjan?« je vprašal pastir.
»Ne še,« je rekla mlada žena, »toda potem, ko se poročiva, mu bom pomagala, da postane.«
»Preden se odločite, bi rad, da nekaj storite zame,« je rekel pastir. Pokazal je mizo v sobi in rekel: »Splezajte na to mizo in postojte na njej za trenutek.« Gospodična je to storila. »Zdaj,« je rekel, »podajte roko mlademu možu in ga poskusite dvigniti na mizo poleg vas.« Potem se je obrnil k mladeniču in rekel: »Zdaj poskušajte potegniti mlado damo dol k sebi.«
Čez nekaj trenutkov je bila mlada žena spodaj, na tleh poleg mladeniča. »Tako bo, ko bosta poročena,« je rekel pastir. »Ne boste ga sposobni dvigniti na svojo raven, ampak vas bo on potegnil k sebi na svojo.«
Tako je, ko se kristjan poroči z neverujočim. Neverujoči vedno lažje doseže, da kristjan odpade od Boga, kakor da bi odrešeni partner nevernika naredil za kristjana.

Tu so tri stvari, ki jih ne smete pozabiti, ko izbirate partnerja.
- Ne pozabite, da poroka ne spremeni človekovega značaja. Če je človek slabega značaja pred poroko, bo slabega značaja tudi po poroki.
- Ne pozabite, da je zakon za vse življenje. Če kupite grdo majico ali obleko, ki vam ne pristaja, jo obrabite in lahko kupite drugo. Če pa se poročite z napačnim moškim ali žensko, te osebe ne morete spremeniti. Temu človeku ste zavezani, dokler bosta oba živa.
- Ne pozabite, da ko imate močna čustva glede nekega človeka ali stvari, ni lahko odkriti Božje volje glede tega človeka ali stvari. Preden torej vaša občutja postanejo za vas premočna, bi morali iskreno prositi Gospoda: »Gospod, izberi mi mojega življenjskega partnerja. V mojem življenju stori svojo voljo, ne moje.


 

2. Pot do resničnega odnosa z Bogom

Bog nas je ustvaril z upravičeno željo po njem, toda nekateri izmed nas hočejo izpolniti to željo po Bogu na nezakonit način.

»Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.«
(Janezov evangelij 10, 9-11)

Kako je lahko Jezus hkrati vrata in pastir? Ali ste se kdaj ustavili, da bi pogledali, kako sta lahko obe trditvi resnični? Rešitev je v resnici zelo preprosta. Verjamem, da je križani Jezus vrata – in nobenih drugih vrat ni – in vstali Jezus je pastir.
Če hočete vstalega Jezusa kot svojega pastirja, morate iti skozi vrata, ki je križani Jezus. Nobena druga pot ne obstaja. Jezus je rekel, da veliko ljudi – tatovi in roparji – skušajo plezati po kakšni drugi poti. Ti ljudje kradejo. Zahtevati hočejo blagoslove in preskrbo, ki jim ne pripadata.
To pojasnjuje klavrno stanje mnogih ljudi v naših cerkvah danes. Želijo odnos z Bogom. Morda si celo lastijo takšen odnos. A vendar njihova želja ni izpolnjena. Njihova zahteva ni upravičena. Vzrok za to je, da se niso nikoli resno, brez pridržkov, osebno predali Bogu po Kristusu, ki je edini temelj, na podlagi čigar jih bo Bog sprejel v odnos, ki si ga želijo.
Takšni ljudje so se morda resnično »odločili« na evangelizacijskem shodu. Morda so stopili v cerkvi naprej in pozdravili pastirja. Morda so celo opravili verski obred, prejeli krst ali birmo. Toda vsa ta dejanja – in mnogo drugih, ki jih je preveč, da bi jih tukaj naštevali – nič ne pomagajo, če ne pripeljejo ljudi v življenja poln, predan zavezni odnos z Bogom. Brez tega ne more biti resnične intimnosti z Bogom. Bog se ne preda tistim, ki se niso predali, ne sprejema obveznosti do tistih, ki se niso obvezali.


Namen življenja je spoznati Boga 
Za tiste pa, ki so pripravljeni stopiti v takšno zavezno predanost Bogu, je nagrada velika. To lepo izražajo besede, ki jih je Jezus spregovoril Očetu v Janezovem evangeliju 17, 3:


»Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.«

To je dejansko poslednji cilj vsega življenja – spoznati enega pravega Boga. Iz tega spoznanja prihaja večno življenje, Božje življenje, življenje samega Boga, ki ga Bog daje v delež verujočemu.
In spet, tovrstno spoznanje ni samo intelektualno. To ni samo teologija ali nauk. Ni spoznanje o Bogu. V resnici je spoznanje Boga samega – neposredno in intimno spoznavanje Boga, spoznavanje Boga kot Osebe. To je odnos osebe z osebo. Je duhovno zedinjenje.
Spoznati Boga na tak način je na duhovni ravni točna vzporednica načina, kako lahko moški »pozna« žensko kot svojo ženo in kako lahko ženska »spozna« moškega kot svojega moža. Dejstvo, da Sveto pismo uporablja isto besedo, da opiše obe vrsti odnosa, ni naključje. Razodeva globoko podobnost, ki obstaja med obema odnosoma. Kot smo že videli, v naravnem moški in ženska ne moreta nikoli »spoznati« drug drugega, če se prej v zavezi brez pridržkov obvezujoče ne predata eden drugemu. Podobno v duhovni razsežnosti vernik ne more nikoli resnično »spoznati« Boga, dokler se ni v zavezi Bogu brez pridržkov popolnoma predal. Isto načelo drži na obeh ravneh: brez zaveze ne more biti zedinjenja in brez predanosti in obvezujoče obljube ne more biti zaveze.
Ali se vam zdi takšna predanost in takšna obljuba preveč intenzivna? Preveč intimna? Preveč absolutna? Navsezadnje se mora glede tega odločiti vsak sam. Toda naj povem zase: sam se ne bi mogel nikoli zadovoljiti z nekim razvodenelim religijskim nadomestkom za pravo stvar. Zato pa se pridružujem Davidovim besedam:


»O Bog, moj Bog si ti, željno te iščem, po tebi žeja mojo dušo; moje telo medli po tebi na suhi, izčrpani zemlji brez vode.«
(Psalm 63, 2)

Za dušo, ki je resnično žejna, lahko obstaja en sam vir dokončne zadovoljitve: to je sam Bog. Da bi se ustavili pri manj kot je resnična zveza z Bogom, bi pomenilo, da smo zgrešili resnični namen življenja. Pomeni, da ostanemo za zmeraj frustrirani, za zmeraj neizpolnjeni. V Izaiju 1, 22 je Bog uporniškemu, odpadlemu Izraelu rekel:


»Tvoje srebro se je sprevrglo v žlindro, tvoje vino je zmešano z vodo.«

Isto bi bilo mogoče reči o številnih krščanskih skupnostih danes. Izgubile so svojo čistost, svoj resnični značaj. Razredčujemo, razvodenimo, znižujemo standarde. Naše srebro nima več svoje vrednosti, naše vino nima več svojega okusa.
V takšnem duhovnem ozračju mora biti človek precej močnega značaja, da se odloči za nič manj kot za najboljše, kar ima Bog zanj. Tak človek mora biti pripravljen reči: »Drugi lahko delajo, kakor jim je všeč, jaz pa bom delal na Božji način. Hočem resničen odnos z Bogom. Hočem zakon, ki deluje, dom, ki poveličuje Boga, in otroke, ki rastejo srečno in varno. Da, te stvari hočem – in pripravljen sem plačati ceno!«
Bog je precej jasno povedal, kaj je cena: je zavezna predanost – na navpični ravni s samim Bogom, na vodoravni ravni z našim življenjskim sopotnikom.


Predanost Bogu 
Naj najprej spregovorim o področju vašega osebnega odnosa z Bogom. Morda hodite v cerkev ali vsaj prihajate iz družine, ki je hodila v cerkev. Morda so vam domači uveljavljeni izrazi, ki jih uporabljajo verni ljudje. Morda ste doživeli trenutke vzhičenosti ali navdiha, ko ste se zavedli, da je Bog resničen. Morda ste oseba brez vsakršnega cerkvenega ozadja. Čeprav niste privrženec nobene točno določene religije, je v vašem srcu lakota, ki jo hrepenite potešiti.
Ali pa morda ne pripadate nobeni od teh kategorij? Morda ste do tega trenutka prišli po neki svoji lastni edinstveni poti. To zdaj resnično ni pomembno. Pomembno je, da ste prišli do točke, ko hrepenite po intimnem, osebnem odnosu z Bogom – po nečem, kar je tako globoko in resnično, da vam tega ne bo nikoli več treba postavljati pod vprašaj. Torej ste se pripravljeni iskreno, z vsem srcem predati Bogu po Jezusu Kristusu. Naravna pot, kako se boste izročili Bogu, je z molitvijo. Tako izrazite, kaj je v vašem srcu. V procesu ubesedovanja dajete temu vsebino. Svojo izročitev naredite konkretno. Takšna molitev je, kakor bi prečkali most. Pelje vas na novo ozemlje. Od tega trenutka dalje se ne boste več zanašali na nekaj nejasnega in neoprijemljivega v senčnem kraljestvu vašega uma. Potem ko molite, boste vedeli, čemu ste se izročili. Vedeli boste tudi, kdaj in kje ste se izročili. Vaš odnos z Bogom, ki se bo nadaljeval, bo torej imel točno določeno začetno točko – nekaj utrjenega v prostorsko-časovnem svetu – točko odločitve.
Moj nasvet je, da prav zdaj odložite knjigo in molite! Če se čutite sposobni moliti s svojimi besedami, storite tako. Če pa vam to dela težave, je tukaj za vas pripravljena molitev:

"Bog, v moje srce si položil željo, da bi te resnično in osebno spoznal. Čeprav ne razumem vsega, verujem, kar pravi Sveto pismo o Jezusu Kristusu: da je vzel moje grehe nase, da je umrl namesto mene in da je spet vstal od mrtvih. V njegovem imenu te zdaj prosim, da mi odpustiš vse moje grehe in da me sprejmeš kot svojega otroka. Iskreno in z vsem svojim srcem se ti izročam – vse, kar sem in kar imam. Vzemi me takšnega, kakršen sem, in naredi me takšnega, kakršen hočeš, da postanem. V veri verujem, da slišiš to molitev in da me sprejemaš. Zahvaljujem se ti. V imenu Jezusa, amen."

Ko ste enkrat zmolili svojo molitev izročitve Bogu, ne začnite premišljevati ali špekulirati. V preprosti veri primite Boga za besedo. Obljubil je, da vas bo sprejel, če pridete k njemu po Jezusu Kristusu. Zahvalite se mu torej, da je storil, kar je obljubil. Še naprej se mu zahvaljujte! Čim bolj se mu zahvaljujete, tem bolj bo vaša vera rasla.
Od zdaj naprej naj bo vaš glavni cilj, da gojite svoj novi odnos z Bogom. To vam bo dalo preprost standard, s katerim boste ovrednotili različne vplive in dejavnosti v svojem življenju. Ali krepijo vaš odnos z Bogom ali ga slabijo? Delajte čedalje več prostora za stvari, ki ga krepijo, in čedalje manj za tiste, ki ga slabijo. Še posebej dva načina, kako okrepiti odnos, sta posebej pomembna.
Najprej, za svojo izročitev povejte vsem okrog sebe. Ni vam treba biti agresiven ali si nadeti religiozne maske. Toda ko pridejo priložnosti v normalnem teku dneva, mirno, a trdno razkrijte, da ima Jezus zdaj popoln nadzor nad vašim življenjem.
Drugič, določite si čas, ki ga boste vsak dan preživeli z Bogom. Preživite del tega časa z branjem Svetega pisma in del v molitvi – to je tako, da iskreno in naravno govorite z Bogom. Tako boste ohranjali stalno dvosmerno komunikacijo z Bogom. Ko berete svoje Sveto pismo, vam bo govoril Bog. Ko molite, boste vi govorili Bogu.

 

 

Napišite mnenje


Ime:


Vaše mnenje: Opomba: Uporaba HTML kode ni dovoljena!

Ocena: Slabo           Dobro

V spodnje polje prepišite varnostno kodo s slike:




Komentar ()