Paul Yonggi Cho - Na smrt obsojen, ozdravljen

Proizvajalec: Založba Zarja
Šifra: ZZA-016
Razpoložljivost: Na zalogi
Cena:
2,00 €

Brez DDV: 2,00 €

10 ali več 1,80 €
30 ali več 1,50 €
Količina: - +
   - ALI -   

Paul Yonggi Cho - Na smrt obsojen, ozdravljen

Ko Buda ni odgovoril, je Jezus

"Ležal sem v prostoru, ki sem ga imel - v leseni kolibi, premazani z blatom, se pokrival z raztrgano rjuho in čakal, da umrem. Mučil sem se, da bi preživel, jedel enkrat na dan, se boril za šolanje, pripravo za življenje. In sedaj sem umiral."

Vse se je zdelo tako krivično. Zelo sem si želel živeti, da bi iz mene kaj postalo. Od otroštva sem molil k Budi, a sedaj sem umiral. Buda mi ni nudil nobene pomoči. Nisem bil niti presenečen, kajti vsa leta, kar ga je naša družina častila, nisem slišal, da bi uslišal katero našo molitev.

Odrasel sem v Severni Koreji. Moj ded in oče sta me me zvesto učila težkih lekcij iz budistične filozofije. Skupaj smo se klanjali pred malikom in mu včasih zažigali.

Ko je izbruhnila vojna, smo izgubili dom. S številnimi drugimi sem prišel na jug v Pusan. denarja in hrane je bilo zelo malo in zelo težko sem delal, da sem se lahko preživljal z vsaj enim obrokom hrane dnevni in se šolal.

Nekega dne mi je prišla pri delu v ust kri. Kmalu se mi je pojavila še iz nosu. Boril sem se, da se ne bi zadušil, da bi zadržal kašelj, dokler nisem padel v nezavest. Ko sem prišel ponovno k sebi, sem imel obleko premočeno s krvjo. Počutil sem se preslabotnega, da bi se dvignil. Kako dolgo sem ležal, sam ne vem.

Končno sem se s težavo postavil na noge in se nekako privlekel do hiše. Vso noč sem bil nekaj časa v komi in nekaj časa pri zavesti. Imel sem visoko temperaturo in ko sem zakašljal, je prišla kri iz pljuč.

Do jutra sem bil bolj mrtev kot živ. Starši so me odvedli v bolnišnico na pregled. Zdravnik me je poslal na rentgen. Potem je rekel: "Žal mi je, ničesar več ne moremo narediti. Živel boš še največ mesec dni."

Okrog mene se je vse zmračilo.

"Doktor," sem vzkliknil, "ali govorite resnico?"

Pokazal mi je rentgensko sliko in razložil: "Leva polovica pljuč je popolnoma uničena od tuberkuloze. Z zgornjim delom je konec in v njem je gangrena. Tudi desna polovica je že tuberkulozna. Slaba prehrana in težko delo sta ti povzročila še razširjenost srca, ki več ne more opravljati pravilnega obtoka krvi. Tu ni medicinske pomoči, da bi ti pomagali, ker pa si brez denarja, te še v sanatorij na moremo poslati. Ker nimam druge možnosti, ti moram povedati resnico."

Prestrašen sem se vrnil domov. Oče me je skušal pogumiti: " Sin, ni življenja in ni smrti, ni veselja in ne žalosti - le Buda je resničnost. Pozabi na življenje in smrt in bodi miren."

Protestiral sem. "Kri, ki jo bruham, je resničnost in moje trpljenje je resničnost. Buda in tvoja filozofija mi nista pomagala. Vse to zavračam." Očetu je bilo zelo težko, ko sem mu to povedal.

Nekega dne, ko sem ležal, se me je polotil strah in obup in vzkliknil sem: "Ali sploh obstaja kakšen bog? Če kje obstajaš, ki se imenuješ Bog, nekje v vesolju, te prosim, pridi in mi pomagaj. Želim biti pripravljen na smrt."

Bog je mojo molitev uslišal in odgovoril, toda odgovor je prišel na najmanj pričakovan način. Neko mlado dekle je potrkalo na vrata in vstopilo s Svetim pismom v rokah. Presenečen sem bil, saj po naših običajih ženske niso napredne in ljudje od njih neradi sprejemajo znanje.

Grobo sem ukazal dekletu, naj odide, ona pa je rekla: "Opažam, da boš hitro umrl in ti želim povedati o Jezusu Kristusu, mojem Odrešeniku!"

Razjezil sem se in začel preklinjati. Rekel sem ji, da je v tem ozračju na milijone klic tuberkuloze in se lahko okuži. Ona pa je odgovorila: "Moj Kristus me bo zaščitil, " in nadaljevala s pričevanjem. Končno je odšla in sem rekel: "Hvala Budi, odšla je!"

Toda naslednje jutro je spet prišla. Začela je peti neke pesmi in brati iz Svetega pisma. Preklinjal sem in jo imenoval za krščansko psico, toda ni pokazala užaljenosti. Niti se ni upirala. Ves čas je govorila o Jezusu.

Ko je prišla peti dan, sem jo vprašal: Zakaj prihajaš in zakaj moliš zame?" Odgovorila mi je: "Nekaj me sili, da prihajam in zate molim!"

...


 

 

Napišite mnenje


Ime:


Vaše mnenje: Opomba: Uporaba HTML kode ni dovoljena!

Ocena: Slabo           Dobro

V spodnje polje prepišite varnostno kodo s slike:




Komentar ()